F O T O L O V

NA LJUBLJANSKEM BARJU

   Maj 08

kače in kuščarji

Fotografiral in uredil: Davorin Kordiš head2


© Prpovedano je karkoli kopirati s te strani. Vse fotografije so avtorske in zaščitene

NAVADNI SLEPEC
(znanstveno ime Anguis fragilis) je breznogi, kačam podobni živorodni kuščar, spada v družino slepcev. Je nenevaren, uničuje gosenice in polže.

Slepec

TELESNA ZGRADBA:
Na prvi pogled ne deluje kot kuščar, čeprav spada mednje. Noge pri slepcu so zakrnele, brez vidnih ostankov, ni sledu o ušesih. Zraste do 50, izjemoma 60 cm. Osnovna barva je rjava ali sivorjava s temnimi pikicami. Samci imajo lahko tudi modre pege. Samci se od samic ločijo po temnih progah na bokih in enaki spodnji strani. Mladi slepci so podobni samcem, le da je osnovna barva svetlejša. Samice imajo temen sprednji del bokov. Rep pri slepcu je lahko dolg kot telo in izredno krhek, na kar nas opozarja tudi njegovo znanstveno ime. V nevarnosti ga lahko del tudi odvrže. Gladke luske so brez grebenov in se pokrivajo kot strešnik. Slepec ima gibljive veke in lahko zapre oči.
ŽIVLJENJE:
Pri nas je splošno razširjen od nižine do drevesne meje. Živi v različnih življenjskih prostorih, od vrtov, parkov, do gozdov vseh vrst, po barjih, najdemo ga tudi na kmetijskih območjih z nekaj drevja in grmovja, praktično povsod, kjer si le najde dovolj rahlo podlago, da se lahko zarije vanjo.Sonči se le redko, če pa že, to vedno počne le v polsenci. Aktiven je v mraku, tudi po dežju. Prezimi v podzemnih luknjah, razpokah in podobnih mestih.Pri parjenju ujame samec samico za glavo in je ne izpusti, dokler ne konča. Je ovoviviparen, kar pomeni, da se mladiči razvijejo iz jajc v samičinem telesu že pred kotitvijo. Mladiči (od 5 do 20 ) se izležejo junija ali julija.Prehranjujejo se z žuželkami, pajki, deževniki in polži. Najraje plenijo deževnike in gole polže. Po obedu si obrišejo sluz tako, da z glavo drgnejo levo in desno po travi in mahu.

MARTINČEK


SMOKULJA
( Coronella austriaca )

SMOKULJA

besedilo iz

je človeku povsem nenevarna predstavnica gožev. Na glavi ima progo, ki se vleče od nosnice preko očesa do vratu. (Sorodnici zahodni smokulji se senčna proga začne šele očesu.) Po hrbtu ima dve vrsti peg. Samec ima rdečkastorjav hrbet in rumenorjavo spodnjo stran telesa. Samica je po hrbtu sivorjava in temno pegasta, po spodnji strani pa siva. Smokulja lahko meri do 75 cm. Živi v srednji, južni in vzhodni Evropi. Zadržuje se na suhih kamnitih področjih z gozdovi, goljavami, grušči in vinogradi. Je počasna in v nevarnosti takoj ugrizne, pri tem iz analnih žlez izloča smrdljiv izloček. Dobro pleza in v nevarnosti lahko tudi plava. Hrani se z manjšimi kuščaricami, slepci, tudi mišmi in drugimi manjšimi glodalci. Preden žrtev požre se okrog nje ovije. Pari se aprila. Avgusta ali septembra povrže 3-15 mladičev. Njena bližnja sorodnica je zahodna smokulja. Ljudje smokuljo pogosto zamenjujejo z gadom, od katerega se med drugim razlikuje tudi po gladkih hrbtnih luskah in okrogli zenici. Iz strahu in zaradi nepoznavanja jo ljudje večkrat neupravičeno pobijejo, čeprav je človeku nenevarna kača.

___________________________________________________________

BELOUŠKA
  Natrix natrix

 

 

Belouški se parita tako, da se grizeta in se tesno ovijata s telesi. Redko je to videno v naravi, zato so taki posnetki nadvse pomebni za fotografa – fotolovca

 

je najpogostejša in najbolj razširjena kača v Sloveniji, ki živi po vsej kontinentalni Evropi od Skandinavije do Sredozemlja. Prebiva ob potokih, rekah, mlakah, jezerih in celo večjih lužah, kjer si kot izvrstna plavalka lovi dvoživk, rib in vodnih nevretenčarjev. Kadar se čuti ogroženo se brani s pihanjem, smrdljivimi izločki, včasih pa se obrne na hrbet, na široko razpre usta iz katerih pomoli jezik in se naredi mrtvo ter s tem skuša pretentati plenilca. Ni strupena. Prepoznamo jo po dveh belih, rumenih ali oranžnih lisah tik za glavo (ob straneh), ki sta ostro omejene s temnimi lisami. Včasih je svetla lisa lahko zabrisana, črna lisa pa je vedno prisotna, razen pri popolnoma črnih osebkih. Hrbet je zeleno ali rjavkasto siv s temnimi pegami in svetlimi lisami. Nekateri osebki imajo vzdolž telesa dve svetli progi ali so popolnoma črni. Na trebušni strani so prečne črne proge na svetli podlagi. Hrbtne luske imajo po sredini izrazite grebene. Oko je veliko z okroglo zenico, pred njim leži le ena predočesna ploščica. Od sedmih nadustnih ploščic se 3. in 4. dotikata očesa. To je človeku NENEVARNA kača.

___________________________________________________________

ŽIVORODNA KUŠČARICA
(Zootoca vivipara)prej Lacerta vivipara)
Živi v vlažnih in hladnejših
življenjskih prostorih, kot so barja, močvirja, vlažni jarki, gozdni robovi
in jase. Najdemo jo tako v nižinah kot v visokogorju. Je edina naša
kuščarica, ki koti žive mladiče.



koti mladiče, kar ji omogoča preživetje v območjih, ki so prehladna za razvoj jajc. Pari se od maja do junija. Samica nosi jajca v sebi in jih greje z nastavljanjem soncu. V avgustu koti 3 – 19 mladičev. Koti ponoči.
Območje razširjenosti sega vse do Arktike. Na najsevernejšem delu svoje razširjenosti prezimuje do 8 mesecev, kjer se razmnožuje le vsako drugo ali tretje leto. Običajno živi na tleh v gostem rastlinju, pašnikih ali travnikih na močvirnih predelih. V Sloveniji živi do nadmorske višine 2000 m.
Ima visoko in kratko glavo s kratkim in topim gobčkom in je na prvi pogled podobna pozidni kuščarici. Na vsaki strani glave je ena zanosnična ploščica. Gobčna se ne dotika mednosnične ploščice. Njen rep je močan in se od sredine naprej postopoma zožuje. Ima siv ali rjav hrbet s temnimi progami in lisami. Na rdečem ali oranžnem trenuhu samca so črne pike, trebuh samice pa je bel, siv ali zelenkast in navadno brez pik. Na stegnih ima največ 12 femoralnih por (spremenjene kožne žleze).
Zraste do 16 cm. Je zelo plašna, v stiski pobegne v vodo.
Prehranjuje se z žuželkami in pajki.

Dodaj odgovor


© Prpovedano je karkoli kopirati s te strani