F O T O L O V

NA LJUBLJANSKEM BARJU

   Maj 02

ptice

Fotografiral in uredil: Davorin Kordiš head2

soja
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Šoja

(znanstveno ime Garrulus glandarius) je ptič iz družine vranov, razširjen po večjem delu Evrazije in v Severni Afriki.
Ohranitveno stanje taksona
Status iucn3.1 LC sl.svg
najmanj ogrožen (IUCN)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Passeriformes (pevci)
Družina: Corvidae (vrani)
Rod: Garrulus
Vrsta: G. glandarius
Opis:
V dolžino zraste do 35 cm, prek peruti pa meri 54 do 58 cm. Operjenost je vpadljiva, po večini telesa je sivo-rjave barve s pridihom rožnate, z belo po grlu in okrog zadnjice. Ob kljunu, ki je temen in močan, je par močnih črnih lis, ki zgledata kot brki. Evropske šoje imajo na vrh glave nekoliko svetlejši in s temnimi progami. Peruti so črno-bele, le na pregibu so svetlomodre s črnimi progami. V letu je opazna tudi bela trtica na bazi sicer črnega repa.
Šoja je plašna ptica, zato je bolj kot po izgledu prepoznavna po oglašanju, glasnih in raskavih krikih, ki jih oddaja kot svarilo kadar opazi nevarnost. Pogosto tudi posnema oglašanje plenilcev, od mijavkanju podobnega klica kanje do kraguljevega »kja-kja-kja«, ki ga je največkrat težko zamenjati za klic ujede že po tem, da prihaja iz gozda namesto z višine.

_________________________________________________________________________________

Domači vrabec



pogosto samo vrabec (znanstveno ime Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev, ki izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije, s pomočjo človeka pa je poselil abectudi druge celine in je za kokošjo najbolj razširjen ptič na svetu. Zaradi sobivanja s človekom ga nekateri označujejo za poludomačenega, kar pa je nekoliko nenatančen izraz. Izkorišča namreč le človekova bivališča in hrano, ne dopusti pa neposrednega stika, zaradi česar ga natančneje označujemo za sinantropno vrsto.Domači vrabec, pogosto samo vrabec (znanstveno ime Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev, ki izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije, s pomočjo človeka pa je poselil tudi druge celine in je za kokošjo najbolj razširjen ptič na svetu. Zaradi sobivanja s človekom ga nekateri označujejo za poludomačenega, kar pa je nekoliko nenatančen izraz. Izkorišča namreč le človekova bivališča in hrano, ne dopusti pa neposrednega stika, zaradi česar ga natančneje označujemo za sinantropno vrsto.

.

Samica izleže navadno pet do šest jajc, ki so precej raznolika tako po obarvanosti, kot po teži in obliki. Navadno imajo črne, rjave ali sive pege na modrikasti ali rumenkasti podlagi. Vali izključno samica. Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi ptiči; mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh. Gnezditveni uspeh je poleg drugih dejavnikov odvisen tudi od izkušenosti, v splošnem pa se vrabci razmnožujejo izredno hitro. Samica ima lahko v poletju do tri legla, skupno tudi do 25 jajc.
Oglašajo se z enakomernim, neumornim »čiv«, občasno pa spustijo tudi klic, ki je sestavljen iz dveh zlogov.
Njihova poglavitna hrana so semena, v manjši meri pa ličinke žuželk, s katerimi samice hranijo mladiče. Preživi tudi ob ostankih človeške hrane – drobtin kruha ipd.
______________________________________________________________________________

ŠMARNICA – (Phoenicurus ochruros) (drozgi):

.

on

več o tej ptici
_________________________________________________________________________

Kos – Turdus merula

je ptica pevka, zelo pogosta v Evropi in Sloveniji. Je evropski predstavnik družine drozgov (Turdidae).


Prvotno je bil gozdni ptič, vendar je danes običajen prebivalec vrtov. Še vedno sicer naseljuje tudi gozdove in okolico kmečkih naselij.
Telesne značilnosti:
Kos ima videz drozga in je velikosti od 24–27 cm, razpon kril je od 34–38 cm. V povprečju tehtajo od 80 do 125 g. Samec je črn s tankim in srednje dolgim kljunom rumene barve. Ima srednje dolgi in raven rep ter srednje dolge noge črne barve. Rumena sta tudi očesna kolobarja. Samica pa je rjavkasta, spodnji del spremenljive barve, od sivorjave ali rjavo marogaste barv in ima rjavkast kljun.Podobna vrsta je komatar.


Pri tem ji pomaga tudi samec. V njem pa je po navadi od 4-5 jajc, ki so olivne do drap[6] barve ter rdečo pikčasta. V povprečju merijo 28 mm v dolžino in 22 mm v širino. Mladiči se valijo 11-17 dni in so gnezdomci ter puhasti. Poletijo v 12 do 19 dneh; družine se nato razdeli in vsak od staršev hrani določene mladiče.

Kosi se oglašajo ob parjenju z žvrgolenjem ob času parjenja na izpostavljenih mestih, kot so vrhovi dreves ali televizijske antene, sicer pa glasno in rezko žlobudrajo ob preplahu. Petje doseže višek, ko samec utrdi svoje območje in se spari.


Kadar kos lovi hrano na trati, dvigne glavo in jo povesi na stran, potem pa skoči naprej in izvleče deževnika iz zemlje. Tak položaj mu verjetno omogoča, da sliši premike pod površjem, ali pa mu pomaga, da določi natančno mesto, kjer bo pogledal deževnik iz zemlje.


_________________________________________________________________________________

Kmečka lastovka
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

lastovica
(znanstveno ime Hirundo rustica) je ptica selivka iz družine lastovk, ki jo prepoznamo po modrem zgornjem delu telesa, škarjastemu repu in ukrivljenih koničastih perutih.


Odrasel ptič meri med 17 in 21 cm v dolžino, od tega odpade na rep 3 do 6,5 cm. Evropska podvrsta je po trebuhu bele ali rahlo rumenkaste barve, čez prsi ima trak v barvi hrbta, grlo in čelo pa sta krvavo rdeča. Kadar med letom razširi rep, sta na spodnji strani vidni dve beli »okenci«. Spola sta podobna po obarvanosti in obliki, samci imajo v povprečju le nekoliko ožji in daljši rep, kar je v praksi težavno opaziti. Mladiči imajo krajši in bolj top rep, čelo in grlo rjavkaste barve, hrbet pa nima modrega sijaja.

DSC02118

Pogosto jo je možno opazovati kako lovi žuželke tik nad tlemi v kulturni krajini, kjer je eden najbolj znanih ptičev. Pogosto gnezdi v kmečkih hišah, hlevih, lopah, pod mostovi ipd., kjer si par zgradi skodeličasto gnezdo iz blata, ojačanega z rastlinskim materialom. Osebki, ki gnezdijo v Evropi, se jeseni odselijo v podsaharsko Afriko, kjer prezimijo.
Je najbolj razširjena med lastovkami in gnezdi v Severni in Srednji Ameriki, Evropi, Severni Afriki in večjem delu Azije, prezimuje pa na južni polobli – v Srednji in Južni Ameriki, podsaharski Afriki, južni in jugovzhodni Aziji ter Avstraliji.

_______________________________________________________________________________

Siva vrana

vrana2

OPIS:
Je lahko prepoznavna po dvobarvnem, črno-sivem perju po telesu. Rep, peruti, glava in grlo so bleščeče črni, črna obarvanost grla se nadaljuje do prsi, kjer se zaključi z neravnim robom. Trup je pepelnato siv z nekoliko temnejšimi črtami, ki dajejo rahlo progast videz. Čez krila meri od 84 cm do enega metra, dolga pa je od 44 do 51 cm.V letu jo je prav tako enostavno prepoznati po zaokroženih konicah kril, ki se zaključujejo s »prsti« (razkrečenimi primarnimi letalnimi peresi), predvsem pa po lenobnem, neodločnem zamahovanju s krili.
Oglaša se z glasnim, raskavim »kra« (pomoč·info), najpogostejši klic, ki ima tudi funkcijo petja, je tri- do štirikrat ponovljen »kra«. Ob prepiranju spuščajo sive vrane tudi daljši grlen zvok. Po oglašanju jo je praktično nemogoče ločiti od sorodne črne vrane.Mladiči so ob izvalitvi zelo temni, z modrikastimi ali sivkastimi očmi in rdečimi usti.
BIOLOGIJA
Je vsejedi mrhovinar, pri iskanju hrane s pridom uporablja svojo visoko inteligenco. S tal pobira oreške, školjke ali rakovice in jih spušča z velike višine na trdo podlago da se razbijejo. V mestih jo pogosto zalotimo pri odpiranju vreč za smeti in podobno. Poleg tega tudi krade jajca in mladiče drugih ptic, npr. galebov in kormoranov.
Gnezdi od februarja do srede junija, odvisno od podnebja – severneje v območju razširjenosti je gnezditev kasnejša. Največkrat zgradi veliko gnezdo visoko v krošnji drevesa, kjer samica izleže tri do šest modrikastih jajc z rjavimi pegami. Mladiči se izvalijo po 18 do 19 dneh, v času valjenja skrbi za hrano samec. Iz gnezda odidejo po dodatnem mesecu dni.V času gnezditve, pa tudi sicer so vrane zelo agresivne do večjih ptičev, ki pridejo v bližino.Koliko časa živijo ni znano, zelo podobna črna vrana pa po navadi doseže štiri leta starosti.

.

Siva vrana v Sloveniji:
V Sloveniji je siva vrana najpogostejša med vsemi vrani, predvsem v območjih kjer prevladuje kulturna krajina, odsotna je le v višjih legah in strnjenih gozdovih. Na življenje v središčih večjih mest se je prilagodila šele v zadnjih nekaj desetletjih. Poleti po gnezditvi se mlade sive vrane združujejo v jate po več deset osebkov, pozimi pa so jate manjše, sestavljajo jih predvsem pari.

_________________________________________________________________________________
KROKAR
krokar

Je alpska ptica, ki spada v družino vran. Do prek 60cm velika ptica živi od gozdne meje do 3000m in več. Pozimi se zaradi pomanjkanja hrane spusti nižje, ponekod do alpskih dolin.(PONEKOD ŽIVI VSE LETO V NIŽJIH PREDELIH-Ljubljana z okolico). Za krokarja je značilno, da ima svetlečo črno modro barvo perja in močan kljun. Gnezdi na skalnih policah ali na drevju. V marcu ali aprilu samica izleže 4-6 jajc.
Uvrščamo ga med ptice pevke.

_________________________________________________________________________________
KANJA

iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kanja from davorin on Vimeo.
 

(Kánja ali míšar (znanstveno ime Buteo buteo) je ujeda iz družine jastrebov.
Opis:
Kanja je najpogostejša ujeda v Srednji Evropi, zelo spremenljivih barvnih odtenkov. Po zgornji strani je temno rjave, po spodnji strani pa grahastih (rjavo-belih) odtenkov. Rep je po navadi gosto progast. V letu je vselej videti kompaktna, perutnice so široke, rep razmeroma kratek, širok in zaokrožen, pogosto bolj ali manj razpet. Leti počasi in pogosto jadra na vzgorniku; ko lovi, pa se zelo hitro, pogosto navpično zažene proti plenu. Pri jadranju drsi z vodoravno iztegnjenimi krili, rahlo dvignjenimi nad horizontalo, in glavo potegnjeno med ramena. Zraste od 51 do 56 cm in ima razpon kril med 117 in 137 cm. Oglaša se z značilnim predirnim zvokom, ki je podoben mačjemu mijavkanju.
Razširjenost
Kanja je razširjena od Kapverdskih otokov, Azorskih in Kanarskih otokov prek vse Evrope in Azije do Japonske, Himalaje in zahodne Kitajske. Živi v listnatih, mešanih in iglastih gozdovih, lovi pa na odprtem in se hrani predvsem z manjšimi glodavci, pa tudi s pticami, kuščarji, žabami in raznimi žuželkami.
Gnezdi aprila in maja v gnezdih v krošnjah dreves, kjer ima eno leglo na leto.

mah0440048c


_________________________________________________________________

POSTOVKA
(Falco tinnunculus)

Ujedo golobje velikosti pogosto opazimo, ko nad travnikom ali poljem lebdi na enem mestu. Takrat opreza večinoma za voluharicami, ki med travnato rušo ustvarjajo poti in za seboj puščajo izločke, ki sevajo v ultravijoličnem spektru. Te sledi izkoristi postovka, strmoglavi v travo in, če ima srečo, z voluharico ali mišjo odleti proti bližjemu kolu ali veji, kjer plen poje. Njeno ime je nastalo iz starega imena postojka. Ko namreč zamahuje na mestu, “postane” v zraku. Spomladi in zgodaj poleti plen odnese dlje stran. Takrat hrani mladiče. Ker gnezda ne gradi, si mora poiskati primerno mesto, kamor bo znesla jajca. To so navadno stara gnezda vran ali drugih ujed, ki so ponavadi visoko na drevesu


postovka from davorin on Vimeo.

_________________________________________________________________
BELA PASTIRICA
(Motacilla alba)
pastirica1

Status: selivka, prezimuje v Sredozemlju, iz prezimovališč se vrne konec marca in v začetku aprila
Velikost: 18 cm, masa 20 – 25 g, razpon kril 28 cm
Posebnost: naša najbolj razširjena in številčna pastirica
Značilna barva: črno bela ptica, belo čelo, črno grlo in prsa, bel trebuh, siv hrbet
Spolna dvoličnost: spola se med seboj ne razlikujeta
pastirica_bela
Značilna oblika: dolg rep
Značilno vedenje: med hojo po tleh potresava z repom
Razširjenost: splošna, s Sloveniji gnezdi do 10.000 parov
Habitat: naselja, obrežja večjih rek, polja
Čas gnezdenja: april, maj, junij, julij


Gnezdišče: pod slemenjaki in strešno kritino tako v naseljih kot objektih na polju, zidne luknje, na tleh ob rečnih bregovih pod okriljem vegetacije. Kar se tiče življenskega prostora je od vseh naših pastiric najbolj prilagodljiva in najmanj zahtevna.
Gnezdo: travne bilke, drobne koreninice, mah, postlano s perjem in puhom
Jajca: bela s temno sivimi do temno rjavimi pikami, velikost 20/17 mm
Leglo: dve legli, v prvem leglu je 5 do 6 jajc, v drugem pa so 3 do 4 jajca
Prehrana: talne žuželke, ki jih pobira po poteh, dvoriščih, pokošenih travnikih in sveže preoranih njivah
Ogroženost: uporaba pesticidov v kmetijstvu in onesnaženost rečnih voda
________________________________________________________
RUMENA PASTIRICA
(Motacilla flava)
je s svojimi 15 do 16 cm dolžine podobno velika kot vrabec, je pa precej bolj vitka in ima daljši rep. Velikost je pravzaprav njuna edina skupna lastnost. Samca rumene pastirice bomo prepoznali po limonino rumeni trebušni strani, ki prehaja v olivno zeleno zgornjo stran telesa. Njegova glava in tanek koničast kljun sta siva, suhljate noge pa črne. Za razliko od nasičenih barv samčevega poletnega perja je perje samice veliko bolj bledo, pozimi pa obledijo tudi samčeve barve. Iz Evrope je znanih vsaj osem podvrst rumene pastirice, ki se razlikujejo po obarvanosti glave in grla. Rumeni pastirici je najbolj podobna siva pastirica, ki pa ima pepelasto siv hrbet in temno grlo (samice sivo, samci pa črno).

________________________________________________________
GOLOB GRIVAR
(Columba palumbus)

grivar

Velikost: 38-43 cm
Bivališče: sadovnjaki, vrtovi, parki in kulturna krajina, gozdovi, naselja
Aktivnost: podnevi
Gnezdo: vejnato gnezdo na drevju, v grmu, redkeje na skalni polici ali stavbi
Število jajc: 1-2, bela
Tip mladiča: gnezdomec valjenec
Zarod: 2-3, marec-november
Hrana: plodovi, popki, cvetovi, koreninice, semena, listi, manjši nevretenčarji
Status: delna selivka
Podobne vrste: duplar, domači in skalni golob
Podobno petje: duplar, domači in skalni golob

–>>preberi več


TURŠKA GRLICA
(Streptopelia decaocto)

Velikost: 25-27 cm
Je srednje velik predstavnik golobov, občutno manjša od grivarja in podobne velikosti, a vitkejša od skalnega goloba, večja pa od sorodne divje grlice. V dolžino meri 30 do 33 cm, preko peruti pa 47 do 55 cm. Skoraj po vsem telesu je rjavkasto sive do rožnato sive barve, rahlo temnejša zgoraj kot spodaj in s sivo modro krpo pod perutjo. Repna peresa so rjavkasto siva zgoraj, spodaj pa temno siva z belo konico, razen zunanjih, ki imajo belkasto konico tudi zgoraj.
________________________________________________________
PIVKA
(Picus canus)


Velikost: 27-30 cm
Bivališče: listnati in mešani gozdovi, parki, loke, sadovnjaki
Aktivnost: dnevna
Gnezdo: drevesno duplo, ki ga izteše sama
Število jajc: 4-11, bela
Tip mladiča: gnezdomec valjenec
Zarod: 1, marec-maj
Hrana: mravlje, druge žuželke in njihove ličinke, redkeje sadeži, semena
Status: stalnica
Podobne vrste: zelena žolna
Podobno petje: zelene žolne, druge žolne (trkanje)
Ogroženost v Sloveniji: V1 – potencialno ogrožena vrsta
Evropski naravovarstveni status: SPEC 3
Pivka gnezdi v svetlih gozdovih, na gozdnih robovih in v sadovnjakih. V spomladanskih dneh pogosto slišimo njeno značilno oglašanje – piv, piv, piv. Po tem oglašanju je vrsta tudi dobila svoje ime. Pivka je zeleno in sivo obarvanam. Samci se od samic ločijo po rdečem zgornjem delu glave, ki ga samice nimajo. Za gnezdenje uporablja debelejše drevo, v katerega si sama izteše duplo. Pozimi duplo uporablja tudi za prenočevanje. Pri nas je pivka splošno razširjena po gozdovih in pogosta celoletna vrsta

VELIKI DETEL
(Dendrocopos major)

RACA MLKARICA
(Anas platyrhynchos)

Mlakarica nam je vsem dobro poznana raca. Kot pri večini živali so tudi pri tej vrsti samci precej lepši od samic. V svatovskem perju imajo namreč zeleno glavo, rjave prsi, siv hrbet in peruti z modrim zrcalcem. Samica je enobarvna, na krilih pa ima tako kot samec modro zrcalo. Njene dolgočasne barve imajo varovalno funkcijo. Takšne so za plenilce manj opazne v času valjenja jajc na gnezdu na tleh.
RACE IN ŠTORKLJE

.

Raco mlakarico uvrščamo med vrste z izrazitim sezonskim spolnim dimorfizmom, kar pomeni, da se samci v delu leta zelo razlikujejo od samic po izraziti obarvanosti perja. V poletnem času, med obema menjavama perja, pa sta si samec in samica zelo podobna in ju po zunanjem videzu le težko razlikujemo med seboj, le po obarvanosti kljuna. Kljun je pri samcu enotno temno olivne zelene barve, pri raci pa je večbarven.
________________________________________________________

BELA ŠTORKLJA
(Ciconia ciconia)

Vsakomur je dobro poznana velika bela ptica s črnimi letalnimi peresi, dolgimi, rdečimi nogami in kljunom. Ob vrnitvi iz Afrike si vsako leto skupaj s partnerjem dograjuje gnezdo, kar lahko povzroči, da teža starega gnezda naraste tudi čez 500 kg. Njen gnezditveni uspeh je odvisen od količine razpoložljive hrane. Ob pomanjkanju hrane namreč lahko vrže oslabele mladiče iz gnezda in tako ostalim, fizično močnejšim mladičem, omogoči preživetje. Gnezdi v urbanem okolju na strešnih slemenih, na dimnikih, električnih in »gnezdilnih« drogovih.

________________________________________________________

KRAGULJ

________________________________________________________

ŠČINKAVEC

(Fringilla coelebs)

.

Živi v gozdovih, poljih in vrtovih. Tudi na dvoriščih ga pogosto vidimo.
Aktiven je podnevi. Njegova velikost je 14-16cm. Gnezdi na drevju.Aprila ali maja meseca se izležejo mladički.
Hrani se predvsem s semeni. Občasno tudi z žuželkami.
Je najmanjši ščinkavec med našimi ščinkavci.


________________________________________________________


LIŠČEK

(Carduelis carduelis)


je majhna ptica iz družine ščinkavcev, ki je pogosta tudi v Sloveniji.
Odrasli liščki dosežejo v dolžino med 11,5 in 12,5 cm in imajo perje pisanih barv. Po hrbtu prevladujejo rdečkasto-rjavi toni, teme in tilnik pa sta črne barve, trebuh je svetlejši. Peruti so črne, po sredini pa prečno poteka rumen pas. Okrog kljuna ima lišček značilno rdečo obrazno masko, za očmi pa ima belo liso. Samec in samica se ločita le po zaključku rdeče maske čez oči in po peresih na robu peruti. Samica ima ta peresa rjave, samec pa zelene barve. Mladiči so rjavkasti in lisasti[2]. Odrasle ptice merijo preko kril med 21 in 25 cm, tehtajo pa med 14 in 19 g. Oglaša se s hitrim in zvenečim didlit. Zaradi lepe obarvanosti in živahne narave so liščke že v antičnem Rimu lovili za hišne ljubljenčke.

________________________________________________________

SIVA ČAPLJA

(Ardea cinerea)

Dnevna ptica stalnica, zraste do 100cm v višino. Gnezdo gradi iz vej visoko v krošnjah dreves. Hrani se z ribami,dvoživkami, kačami in malimi sesalci.
Štejemo jo med ogrožene vrste.
Živi po vsej Evropi na mokriščih in travnikih.

.
________________________________________________________

VELIKA BELA ČAPLJA

(Casmerodius albus)


V višino zraste do 100cm. Njen življenski prostor so močvirja. Gnezdi med trsjem in je dnevna prica.
Prehranjuje se z ribami in dvoživkami.
Značilen je dolg rumen ali črn kljun, ki glede na obarvanost označuje, ali osebek gnezdi ali ne. Če ima kljun obarvan črno, pomeni, da čaplja gnezdi, če pa je obarvan rumeno, pa pomeni, da ne gnezdi.

________________________________________________________

ŠKOREC

(Sturnus vulgaris)


Zraste približno do 22cm, živi v gozdovoh, močvirjih, nseljih, grmovjih.
Združeje se lahko v velike jate, posebno na prenočiščih. V svatovskem perju je bleščeče vijoličnozeleno obarvan, z rumenim kljunom. Pozimi pa ga prepoznamo po črnem kljunu, številnih belih pikah po njegovem telesu ter po belo obrobljenih peresih. Škorcu najbolj odgovarjajo pokrajine z razredčenimi starimi listavci.

skorec (8a)

________________________________________________________

SRAKA

Sraka (Pica pica)


Sraka (Pica pica) je zelo pogosta in zelo prilagodljiva ptica. Prepoznamo jo po črno-belem berju in izredno dolgim stopničastem repu. Gnezdi v različnih življsnekih okoljih, od naselij pa do odprtih pokrajin z drevjem. Izogiba se le zaprtih gozdov in ravninam brez drevja. V Sloveniji je zelo pogosta celoletna vrsta.

________________________________________________________

POLOJNIK (Himantopus himantopus)


Značilne so dolge rdeče noge, dolg ozek črn kljun in črne peruti na belem telesu.
Te ptice pretežno živijo ob morski obali. V notranjosti jih zelo redko opazimo. Lahko jih najdemo v mokriščih ali ob plitvi vodi. ( ribniki, manjši potoki). V Sloveniji jih gnezdi približno 10 parov(DOPPS).
Je ptica selivka. V Sloveniji gnezdi od aprila do junija.
Resnično je potrebna velika sreča, fotografirati to ptico v notranjosti Slovenije.
( Foto: Davorin Kordiš
Draga pri Igu
24.05.2014 )

________________________________________________________

Poljska jerebica ( Perdix perdix

Poljska jerebica ( Perdix perdix )
je čokata kratkorepa poljska kura. Zraste do 32 cm v višino. Pri nas živi še od 800 do 1200 parov.


Črna Liska (Fulica atra)

Velikost: 38-42 cm
Bivališče: reke in potoki, morska obala, mokrišča
Aktivnost: dnevna
Gnezdo: kupčasto
Število jajc: 6-9, drap s črnimi pikami
Tip mladiča: begavec vodenec
Zarod: 2, maj-junij
Hrana: rastline, mehkužci, žuželke, maloščetinci
Status: stalnica
Če se sprehodimo ob ribnikih, jezerih in drugih vodnih površinah, lahko opazimo ptico črne barve, ki ima nad kljunom bel ščitek. Venomer se oglaša »kov« in »pix-pic«, vmes pa se neprestano hrani z brstiči, algami, travo, vodnim rastlinjem, školjkami, polži in žuželkami. (DOPPS)

.

________________________________________________________

Zelenonoga tukalica
(Gallinula chloropus)

Velikost: 31-35 cm
Bivališče: reke in potoki, mokrišča
Aktivnost: dnevna
Gnezdo: skodeličasto
Število jajc: 5-11, drap, pikasta
Tip mladiča: begavec vodenec
Zarod: 2-3, marec-avgust
Status: stalnica
Ogroženost v Sloveniji: V1 – potencialno ogrožena vrsta


Opis;
Zelenonoga tukalica je dobila svoje ime po zelenih nogah. Opazimo jo, če se tiho približamo obrežnemu grmovju in drevju in jo presenetimo. Sicer se hitro umakne in skrije med rastlinje. Ko se umika, pogosto trza z repom. Takrat opazimo zanjo značilno belino pod repom. Preko celega leta jo srečamo v mokriščih in jezerih, ob obraslih bregovih rek in drugod.
________________________________________________________

Navadni fazan (Phasianus colhicus L.)

Samica – fazanka je grahaste rjavo sive barve in ima rjave oči. Samica je velika 55 cm do 66 cm in težka 0,8 kg do 1,2 kg. Samec je bistveni večji in težji od samice, saj je velik 80 cm do 90 cm in tehta 1,25 kg do 2 kg. Od skupne dolžine odpade kar približno polovica na rep. Samec je zlato rumene barve, z dolgim repom. Glava je kovinsko zelene barve z rdečo kožo okrog oči, ki je še posebej izrazita in nabrekla v času razmnoževanja. Na vratu ima lahko bel ovratnik in na glavi dva čopka. Noge so sivkaste barve, na zadnji strani nog ima ostroge, ki so pri starejših samcih praviloma daljše. Samec ima rumene oči. Pri navadnem fazanu poznamo številne podvrste, ki se med seboj križajo, zato lahko najdemo v naravi tudi najrazličnejše barvne kombinacije.

________________________________________________________

Rjavi srakoper (Lanius collurio).

Zraste 16-18 cm, zadržuje se na goličavah, odprtem območju z grmičevjem. Je dnevna ptica.
Gnezdi v gostem grmovju maja in junija. Hrani ser z žuželkami in majhni pticami pevkami.
Število jajc: 5-6, zelo raznolika, z rjavimi pikami.


Samec rjavega srakoperja je vpadljivo obarvan s temno sivim temenom, črno obrazno masko in rdečerjavimi perutnimi krovci. Samice in mladostni osebki so nekoliko manj vpadljivi s prečno progasto spodnjo stranjo in temnimi boki. Maske nimajo. Zelo pogosto ga vidimo kako pokončno stoji na izpostavljenih prežah, npr. na bodeči žici ali plotu. Ko enkrat ujame plen, ga včasih za zalogo natakne na trnje ali bodečo žico. Ravno to je tudi razlog, da prebiva v pokrajini s pogostim trnovim grmovjem. Take pokrajine so barja, resave, kamnite trate ali ekstenzivno obdelani pašniki. V Evropi ga najdemo samo poleti, pozimi pa evropska populacija prezimuje v jugovzhodni Afriki.DOPPD

_________________________________________________________________________________
RJAVI LUNJ
( Circus aeruginosus )

Rjavi lunj je ujeda iz družine jastrebov, po velikosti približno enaka kot kanja (telesna dolžina 48 – 56 cm). Samci te ptičje vrste so po celem telesu rjave barve, samice in mlade ptice pa imajo svetlejšo glavo. Te vitke ptice z ozkimi perutnicami in dolgim repom so v letu videti okorne in značilno »pozibavajo« v zraku. Zadržujejo se pretežno v nižjih zračnih plasteh, kjer pogosto drsijo nad ločjem s perutnicami dvignjenimi nad horizontalo.

Življenjsko okolje rjavega lunja so močvirja ter s trsjem porasli bregovi rek in jezer. Razširjen je od jugozahodne Evrope in severozahodne Afrike do Japonske ter Oceanija in Avstralija.

Hrani se s plazilci, dvoživkami, ribami, pa tudi z manjšimi glodalci in pticami.
Gnezdi enkrat letno v aprilu in maju v plitvih gnezdih na tleh.


lunj1.jpg
lunj3.jpg lun2j.jpg

fotografija: Podpeč

__________________________________________________________________

VIJEGLAVKA
( Jynx torquilla Linnaeus)


Razširjenost:
Odprti predeli s starim drevejem, v presvetljenih mešanih sestojih, sadovnjakih.
Morfologija:
Malo večja kot vrabec. Ima značilno progasto perje (rjavo, sivo, črni toni), rep je razmeroma dolg, kljun kratek.
Biologija:
V nevarnosti nenavadno zvija vrat in šopiri perje. Gnezdi v drevesnih duplih in gnezdilnicah. Je selivka.
Opombe:
Hrani se z mravljami in njihovimi bubami ter drugimi žuželkami.

_________________________________________________________________________________

Velika sinica (znanstveno ime Parus major)

je ptica pevka iz družine Paridae (sinic), ki je razširjena po večini Evrope in Azije. V Sloveniji je poleg ščinkavca in črnoglavke najbolj razširjena, verjetno pa tudi najbolj pogosta vrsta. Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic. Pogosto jo srečujemo tudi v Sečoveljskih solinah, kjer se drži bolj ob robu. Večina se jih ne seli na toplejše kraje.
Telesne značilnosti;
Velika sinica, ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae), je velikosti od 13,4-14,5 cm z razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21g Zgornja stran je rumenozelene barve, spodnja pa je rumena, z modrozelenim repom s svetlim robom, črno kapo in belimi lici. Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na prsih in trebuhu, ki je pri samcu debelejša.
Gnezdenje:
Gnezdi v najrazličnejših bivališčih, od gozdov do vrtov in naselij. Pogoj je le zadostno število dupel oz. zidnih razpok in žuželk za hranjenje mladičev. V primeru pomanjkanja dupel gnezdi na obrobju mest celo v poštnih nabiralnikih.[3] Začetek gnezdenja je odvisen od spomladanskih temperatur, med leti se lahko razlikuje do štirih tednov. Tiste, ki gnezdijo na urbanih in suburbanih vrtovih, začno leči jajca teden ali dva prej; verjetni vzrok tega je umetna razsvetljava. Samica v gnezdo, zgrajeno iz mahu in suhe trave, nastlano pa z dlako, volno in perjem, znese 5-12[4] belih jajc z rdečimi pegami, vali pa od 12-15 dni. Velikost jajc ima v povprečju mere 18×14 mm.[2] Ima le en, poredkoma tudi dva zaroda. Mladiči so gnezdomci in valjenci, vzletijo pa po 16-22 dneh. Hranita jih oba starša, zanje pa skrbita tudi potem, ko vzletijo.
Gnezdi v najrazličnejših bivališčih, od gozdov do vrtov in naselij. Pogoj je le zadostno število dupel oz. zidnih razpok in žuželk za hranjenje mladičev. V primeru pomanjkanja dupel gnezdi na obrobju mest celo v poštnih nabiralnik. Začetek gnezdenja je odvisen od spomladanskih temperatur, med leti se lahko razlikuje do štirih tednov. Tiste, ki gnezdijo na urbanih in suburbanih vrtovih, začno leči jajca teden ali dva prej; verjetni vzrok tega je umetna razsvetljava. Samica v gnezdo, zgrajeno iz mahu in suhe trave, nastlano pa z dlako, volno in perjem, znese 5-12[4] belih jajc z rdečimi pegami, vali pa od 12-15 dni. Velikost jajc ima v povprečju mere 18×14 mm.[2] Ima le en, poredkoma tudi dva zaroda. Mladiči so gnezdomci in valjenci, vzletijo pa po 16-22 dneh. Hranita jih oba starša, zanje pa skrbita tudi potem, ko vzletijo.
Prehrana;
Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč, vključno z visečimi mrežicami z orehimi jedrci, krmilnicami s semenjem, posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi kokosovimi orehi. Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni, kot so žir, želod in celo lešniki, ki jih odpira s kljuvanjem, medtem ko jih na veji drži z nogami ali pa jih zagozdi v kako špranjo. Poleti se hrani v glavnem z žuželkami, kot so rilčkarji, stenice in gosenice, pobira pa tudi pajke in majhne polže. Za razliko od drugih ptic ni tako živahna in se pri hranjenju več časa zadržuje na tleh ali blizu tal.


brgleiz&sinica from davorin on Vimeo.

Plavček ( Cyanistes caeruleus)


je velikosti 11–12 cm z razponom kril od 17–20 cm, v povprečju pa tehta od 9-12,5 g.Ima modro obarvan rep, svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo. Zgornja stran je zeleno modre barve, medtem ko je spodnja rumene barve. Čez oči se mu vleče črna očesna proga. Lica so bele barve, kljun pa je kratek. Samci so navadno živahneje obarvani kot samice. Plavček gnezdi v drevesnih duplih ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah, včasih v gnezdih vran, ujed in lastovk. Gnezdo je narejeno iz bilk, mahu in perja ter obloženo z dlako in perjem. Samica znese 10-13 jajčec. Samica vali dvakrat od 12-15 dni, v času od meseca aprila do maja. Mladiči so gnezdomci in puhasti, vzletijo pa po 16-22 dneh.
Prehranjuje se s sadjem, maščobo, mesom in kuhinjskimi ostanki, v krmilnicah pa s semeni in orehovimi ali neslanimi arašidi, predvsem na visečih krmilnicah. Radi imajo tudi loj in prepolovljene kokosove orehe.
Življenjski prostor in navade[uredi | uredi kodo] Habitat plavčka se razteza po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji. V času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih, sadovnjakih ter v parkih, zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih, ter vrtovih, gozdnih robovih in trstiščih; iglastih gozdov se izogiba. Pozimi se še najraje zadržuje v trstičju, kjer se hrani z različnimi žuželkami in njihovimi ličinkami, ki jih pobira iz votlih trstov. Populacijo plavčkov v Evropi ocenjujejo na 16 do 21 milijonov gnezditvenih parov (75 % svetovne populacije).[5] Pričakovana življenjska doba je 1,5 let, posamezni osebki pa lahko dosežejo starost tudi do 21 let. V Sloveniji je enakomerno razširjen z izjemo severozahodnegaga dela, uvrščamo ga pa med pogoste celoletne vrste. Velja za nižinsko vrsto, vendar ga lahko najdemo v sredogorju in izjemoma tudi višje. Znan je po hitrih gibih in naglem, frčečem letu, v katerem lahko doseže hitrost do 29 km/h. Plavčkovo petje spominja na trilček ci-ci-cicirrrr, klic je visoki in hitri ci ali rezki ci-si-sit, v primeru preplaha pa se oglaša z godrnjavim čurr. Podobno kot plavčki pojejo še dolgoprsti plezalček, menišček in velika sinica. Aktiven je samo podnevi.

Brglez (Sitta europaea)
Razširjen je po celi Evropi.Znan je po sunkovitih gibih in izvrstnih plezalnih sposobnostih, med drugim lahko pleza tudi z glavo navzdol.
Evropski brglez je dolg 13,5–15 cm z razponom kril od 16–18 cm in okvirno teži 20-24 g.Takoj ga lahko prepoznamo po spotegnjeni obliki zaradi dolge glave in kljuna. Zgoraj je modrosiv, spodaj oranžno drap in izrazito črno očesno progo.Rep je kratek.
PREHRANA;Pri iskanju hrane evroazijski brglez pretakne vse špranje, v katerih išèe pajke in žuželke. Od jeseni naprej zbira lešnike, želode in žir. Zagozdi jih v primerno luknjo in jih nato odpira z močnim kljunom.

Rumeni (koruzni) strnad ( samica )
(Emberiza calandra)

Status: stalnica in klatež
Velikost: 16 cm, masa 24 – 30 g, razpon peruti 27 cm
Posebnost: naša najbolj pogosta vrsta strnada
Znaèilna barva: samec ima glavo in spodnjo stran svetlo rumeno, po prsih ima rjavo rdeč nadih. Hrbet in peruti so rjavo lisaste s črnimi progami. Trtica je kostanjevo rjava. Samica in mladiči so manj rumeni, po glavi temno lisasti in manj kontrastno obarvani.
Spolna dvoličnost: spola se med seboj dobro razlikujeta
Znaèilna oblika: tipièna za strnade

Táščica (Erithacus rubecula)

je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev.

Taščica je znana evropska ptica pevka. Velika je od 12,5 do 14,0 cm in je znana po svojem bojevitem obnašanju navkljub svoji majhnosti.

Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu, edino na neporasli planjavi je ne srečamo. Njeno življenjsko okolje je grmovje, zlasti tisto, ki daje dovolj vlage, v kateri se dobro počutijo členonožci, ki so hrana taščic. Jé pa tudi razno jagodičevje.Taščica je samotarka, družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro, zato skrbi za meje svojega okoliša vse leto. Zlasti spomladi so taščice še posebej bojevite in se včasih stepejo med seboj. Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko prižene tako daleč, da lahko napadejo lutko ptiča, ki ima oranžno pobarvana prsa. Nekatere taščice, ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje. Sem pa ta čas lahko prideje njihove vrstnice s severa.Gnezdo si spletejo med gostimi koreninami v gozdu. Gnezdo lahko najdemo tudi na okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma. Taščica poje v večernem mraku in zgodaj zjutraj, spomladi pa po cel dan.

2 komentarja

  1. […] No, kljub vsemu sem vesela, da je tu našla svoje zatočišče, saj so vijeglavke vedno redkejše, v upadanju. – Spada pa med žolne in je najmanjša med njimi. Nima vseh značilnosti žoln (ne pleza po drevju, se ne opira na rep, ne bobna, je selivka, druge žolne pa ne). Na spletu lahko najdeš več, npr. tu http://www.gnezdilnice.si/index.php?path=vijeglavka Na Davorinovi spletni strani bolj na koncu najdeš vijeglavko in tudi video o včerajšnjem obiskovanju gnezdilnice: http://fotolov.davorin.si/ptice/ […]

  2. admin pravi:

    Hvala za komentar.
    Davorin

Dodaj odgovor


© Prpovedano je karkoli kopirati s te strani