F O T O L O V

NA LJUBLJANSKEM BARJU

   Maj 02

metulji (žuželke)

Fotografiral in uredil: Davorin Kordiš head2


© Prpovedano je karkoli kopirati s te strani. Vse fotografije so avtorske in zaščitene

Admiral

( Vanessa atalanta) je pisan dnevni metulj iz družine pisančkov.
Admiral preko kril meri med 45 in 50 mm. Zanj je značilen temno rjav, rdeč in črn vzorec na krilih. Ti metulji se običajno zadržujejo v bližini hranilnih rastlin. Jajčeca odlagajo na koprive, s katerimi se hranijo njihove gosenice, odrasli metulji pa se hranijo z nektarjem robid, bršljana, kaline in konjske grive. Ni neobičajno, da admiral srka sokove poškodovanega ali nagnitega sadja.

Admirali so selivci, ki lahko preletijo velike razdalje. Prezimujejo v toplejših krajih, spomladi pa se selijo bolj na sever. V Slovenijo pridejo v maju, pri nas pa ostanejo do septembra ali oktobra. Posamezni primerki lahko v Sloveniji tudi prezimijo, predvsem v obmorskih krajih.

V severni Evropi je admiral eden zadnjih metuljev, ki jih je še opaziti pred zimo. Zanje je značilno, da pogosto hibernirajo, po hibernaciji pa imajo ti metulji običajno vzorec temnejših odtenkov. V južni Evropi lahko te metulje mogoče opaziti celo v toplejših zimskih dneh.

____________________________________________________________________________

Mali okarček
(Coenonympha pamphilus)


_____________________________________________________________________________

Razpon kril 25 do 32 mm.
Odrasli so aktivni od marca do oktobra v več zaporednih generacijah.
Gosenice se prehranjujejo na travah (družina Poaceae).

Zgornja stran kril je pri obeh spolih rumenkasto rjave barve z ozkim sivim marginalnim robom in majhnim apikalnim očescem. Spodnja stran sprednjih kril je oranžna z velikim subapikalnim očescem, ki ima belo jedro in je široko rumeno obrobljeno. Spodnja stran zadnjih kril je sivorjavo marmorirana z bolj ali manj izrazito svetlejšo diskalno liso. Bele ali črne pike v postdiskalnem delu so majhne, večinoma komaj opazne, pogosto pa tudi manjkajo. Vrsta je variabilna. Samica je večja od samca. Ob zunanjem robu kril vrsta nima izrazitih submarginalnih ali marginalnnih črt.
___________________________________________________________________________
Navadni pisanček
Nymphalidae
( Melitaea athalia )
Razpon kril 34 do 38 mm.
Odrasli so aktivni generaciji od maja do avgusta v eni podaljšani.
Gosenice se prehranjujejo na trpotcih (rod Plantago), jetičnikih (rod Veronica), škrobotcih (rod Melampirum), naprstcih (rod Digitalis) in madronščicah (rod Linaria).

Pasovi oranžnih lis na zgornji strani kril so svetli, široki in skoraj sklenjeni. Barva lis je pri samcih enotno oranžna, pri samicah pa so posamezni pasovi lis pogosto temnejši ali svetlejši od sosednjih. Od štirih podobnih vrst tega rodu, ki imajo ob bazi spodnje strani zadnjih kril temne in svetle lise brez črnih pik, je navadni pisanček največji.

____________________________________________________________________________
Kapusov belin
Pieridae – belini
Pieris brassicae
Large White Butterfly, Cabbage White Butterfly


Razpon kril 50 do 62 mm, ki so na konceh zaobljena, pri citrončku pa koničasta.
Odrasli so aktivni od marca do maja in od julija do avgusta v dveh ali več generacijah.
Gosenice se prehranjujejo na vrstah iz družine križnic (Brassicaceae), predvsem na kapusu (Brassica oleracea).

Kapusov belin je največji med slovenskimi belini. Zgornja stran kril je bela, pri samici so lahko zadnja krila tudi bledorumene barve. Za vrsto je značilna velika in široka, vbočena črna lisa na zgornji strani sprednjih kril, ki poteka od konice daleč proti sprednjemu in zunanjemu robu krila.
____________________________________________________________________________
CITRONČEK
(Gonepteryx rhamni)

To so srednje veliki dnevni metulji, ki so dokaj pogosti na gozdnem in grmovnatem svetu.
Krila so pri samcih citronsko rumena, pri samicah pa zelenkasto bela. Tako samec kot samica imata na sredini obeh krilih oranžno pegico. Medtem, ko prezimi večina metuljev kot buba, se citronček obesi na vejo kot metulj. Velja za enega najbolj dolgo živečih metuljev.

____________________________________________________________________________
ČMRLJ



Čmrlj (rod Bombus) sodi v skupino kožokrilcev, natančneje
v družino pravih čebel (Apidae). Poznamo približno 250 vrst čmrljev.
Razširjeni so skoraj po vsej Evraziji in obeh Amerikah
Znani so po čokatem telesu, gosto poraščenem z dlačicami, socialni
organiziranosti, in dejstvu, da so pomembni kot opraševalci. Zato so
najbolje raziskana, a kljub temu razmeroma slabo poznana skupina divjih
čebel. –>>preberi več
(tekst: Tatjana Kordiš)

___________________________________________________________________________
KOMARJI
(Culicidae)

komar

so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk –>> preberi več

____________________________________________________________________________
KLôPI
Ne sodi med žuželke, temveč med pršice!!


Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina). Na svetu živi okoli 860 poznanih vrst klopov, vsi klopi so zunanji zajedavci na vretenčarjih (plazilcih, ptičih in sesalcih). –>> preberi več


_______________________________________________________________________________
DOMAČA ČEBELA

cebela

cebele-na-cvetu2

______________________________________________________________________________
Goveji obad</
ali brencelj ( Tabanus bovinus)

obad_0
Goveji obad zraste med 25 in 30 mm v dolžino. Samice se prehranjujejo s krvjo goveda, pa tudi s krvjo drugih vrst živali, tudi človeka. Kri zagotavlja pomembne beljakovine za razvoj jajčec, ki jih odlagajo na rastlinje, največkrat na vlažnih travnikih in v bližini voda. Ličinke, ki se izležejo iz njih, živijo v tleh, kjer lovijo ličinke drugih žuželk in tudi drobne žuželke. Samci se prehranjujejo z nektarjem, zadržujejo se bolj v gozdnatih območjih in so precej teritorialni

Kot večina ostalih vrst te družine ima tudi goveji obad velike sestavljene oči z zanimivimi progastimi barvnimi vzorci. Telo in krila so pri govejem obadu sivkastorjave barve, velja pa za eno najhitreje letečih žuželk.
teks iz wikipwdije
__________________________________________________________________________________
Italijanska kersnica-šuštarček
(rhamnusium bicolor)
»deblo Arthropoda – Členonožci »razred Insecta – Žuželke »Da Coleoptera – hrošči »družina Cerambycidae – strižibuba
rhamnusium-bicolor
__________________________________________________________________________________
Navadni pisanček – (Nymphalidae)


_________________________________________________________________________________
Pipalkarji (Chelicerata)
Suhe južine (Opiliones)


Suhe južine so podobni pajkom, vendar se od njih ločijo po številnih lastnostih: njihov zadek je sestavljen iz 5 do 6 členov, noge imajo zelo tanke in dolge, ki hitro odpadejo in se lahko obnovijo. Na glavoprsju imajo en par oči, ki se nahaja na majhnem očesnem hribčku, imenovanem tudi okularni tuber. Mnogi predstavniki suhih južin imajo telo poraslo s trnastimi izrastki. Večina je talnih živali, živijo pa v senčnih mestih, med skalovjem in zidovjem, jamah, odpadlem listju in kleteh. Tudi suhe južine so plenilci. Nimajo razvitih Malpigihijevih cevk, temveč posebne kolčne žleze s katerimi dihajo. Pogosto se branijo s smrdljivimi izločki. Znane so vrste, ki se oglašajo na podoben način kot črički (z drgnjenjem nožice čez določen organ povzročijo zvok kar imenujemo stridulacija). Predilnih bradavic nimajo razvitih. V Sloveniji živi več vrst, med njimi je najpogostejša vrsta pozidni matija (Opilio parietinus).

________________________________________________________________________________
Zelena kobilica
olgotipalčnica vrste ( Leptophyes punctatissima )

.
Kobílice (znanstveno ime Orthoptera, grško ortho – raven, pteron – krilo) so red žuželk z več kot 20.000 opisanimi recentnimi vrstami, ki živijo po vsem svetu, največ pa jih je v tropih. To je raznovrsten red žuželk z nepopolno preobrazbo, ki jih najlažje prepoznamo po zadnjih nogah, prilagojenih za skakanje, velikem zaobljenem ščitku na oprsju, ter navzdol (ortognatno) usmerjenih čeljustih.

________________________________________________________________________________
Mali kupido
(Cupido minimus)


Razpon kril: 19–24 mm
Mali kupido (Cupido minimus) je en najmanjših slovenskih dnevnih metuljev. Skoraj vsa spodnja stran njegovih kril je svetlo siva, le ob telesu je opaziti kovinsko moder poprh, sprednja in zadnja krila pa krasijo še majhne belo obrobljene črne pike.

________________________________________________________________________________
Svetli krhlikar
(Celastrina argiolus)

sodi med naše večje modrine. Med počitkom, srkanjem medičine ali vode z raztopljenimi minerali z vlažnih tal ga bomo prepoznali po značilno svetli, modrikasto belo sivi, spodnji strani kril, ki jo krasi vzorec drobnih črnih lis in pik. Zgornja stran kril je pri samcih nebeško modra, rob pa je s tankim črnim pasom poudarjen le v zunanjem kotu kril.Razpon kril: 26–35 mm.

________________________________________________________________________________
Pikapolonice
( Coccinellidae )

so družina hroščev, v katero uvrščamo okoli 5.000 danes živečih opisanih vrst žuželk. To so najprepoznavnejše žuželke med kukujoidi, predvsem na račun živobarvnih pikapolonic, ki so splošno znane po tem, da plenijo žuželke, ki zajedajo na kulturnih rastlinah. Vendar pa nimajo vse polonice pikastega vzorca, zaradi česar je »polonica« ustreznejše ime za predstavnike družine Coccinellidae.

________________________________________________________________________________

Veščec – Velerilec
(Macroglossum stellatarum)

je nočni metulj z dolgim rilcem, po vedenju podoben ptici kolibriju. Uvrščamo ga v družino Sphingidae (veščeci ali somračniki) in red Lepidoptera (metulji). Pojavi se spomladi v času cvetenja kovačnika, a ga vidimo tudi še jeseni. Čeprav leta tudi podnevi, mu je ljubši mrak. Njegov življenjski krog se začne z zelenkastimi do rjavkastimi gosenicami, ki se prehranjujejo s pravim broščem, lakoto ali zvezdicami. Zaradi čudnega videza in hitrega gibanja ga mnogo ljudi zamenja za kolibrija, čeprav ni ptič.

________________________________________________________________________________

Navadni lešnikar
()

Razpon kril 35 do 45 mm. Odrasli so aktivni od maja do septembra v eni podaljšani generaciji. Gosenice se prehranjujejo na travah (družina Poaceae). Na rjavo obarvani zgornji strani sprednjih krilih ima samec izrazito temno polje dišavnih dlačic, samica pa velike rumenooranžne lise. Na obeh straneh sprednjih kril je po eno večje subapikalno očesce. Spodnja stran zadnjih kril je pretežno sivorjave barve s širokim svetlejšim postdiskalnim pasom, na katerem sta dve majhni črni in oranžno obrobljeni piki. Samica ima ta pas izrazitejši od samca, piki sta pri njej manjši ali pa tudi manjkata.

________________________________________________________________________________

Muren
()

________________________________________________________________________________

Beli-C
(Polygonum c-album)


Beli-C je srednje velik pisanček z značilno obliko kril. Izrazite zajede roba kril in marmoriran vzorec v varovalnih barvah rjavih odtenkov poskrbijo, da belega C med počitkom zlahka zamenjamo za odmrli list. Ko metulj sedi z zaprtimi krili nam pokaže značilno risbo v obliki črke C na sredini spodnje strani zadnjega para kril. Njegova zgornja stran je bolj živih barv, opečnato oranžno podlago prekinja vzorec rjavih do črnih nepravilno oblikovanih lis in peg, vzdolž celotnega zunanjega roba kril pa se vleče pas rjave barve.

________________________________________________________________________________

Kalinov veščec

Sphinx ligustri (Linnaeus, 1758)

Razpon kril 90 do 120 mm.
Odrasli so aktivni v juniju in juliju.
Gosenice se prehranjujejo na kalinah (rod Ligustrum),
španskih bezgih (rod Syringa) in jesenih
(rod Fraxinus).


Dodaj odgovor


© Prpovedano je karkoli kopirati s te strani